V času informacijske dobe je najpogosteje prezrta,  vendar izredno pomembna in najstarejša varnostna tehnologija. V praksi jo uporabljamo za zagotavljanje sledečih varnostnih procesov:

• Preprečevanje in oteževanje pristopa do varovanih oseb in/ali premoženja.

Njihova skupna lastnost je, da funkcijsko in tehnološko preprečujejo, otežujejo in omejujejo neželene dogodke. Tipičen predstavnik uporabe mehanske varnostne tehnologije, ki izvira iz srednjeveške dobe je GRAD, ki je zaradi svoje strateške lege, gradbene konstrukcije in uporabljene varnostne opreme, opravljal svoje poslanstvo (nadziral, preprečeval,oteževal in omejeval) dostope do oseb in premoženja. Z razvojem tehnologij in spremenjenih družbenih razmerij so se nekoliko spremenile varnostne tehnologije, varnostna načela pa so v principu ostala enaka. Mehanske varnostne sisteme danes s pridom uporabljamo na primarnem varnostnem nivoju, kot standarde, ki opredeljujejo gradnjo objektov in druge regulative, ki urejajo njihovo uporabnost  v najširšem smislu. Klasični predstavniki mehanskih varnostnih naprav so tudi danes:

• Varnostne ograje,
• Varnostna okna in vrata,
• Varnostne ključavnice, zapirala, zapahi…,
• Varnostne rešetke, žaluzije, stekla,
• Varnostni trezorji, blagajne, omare…